Oznaka: šola

Čas je za voščilniceČas je za voščilnice

Vsi se zavedamo, da nam je splet veliko vzel in veliko prinesel. Sama se zavedam, da odkar imamo možnost pošiljati voščila preko računalnika in telefona, da ljudje več ne kupujejo voščilnic. Je pa res, da ni povsod tako. Letos sem bila presenečena, ker se je prvič zgodilo, da otroci v šoli niso izdelovali voščilnic. Resnično mi to ni bilo všeč, kajti šola je tista prva, ki bi to morala ohranjati. 

Čas je za voščilnice

Sama si vsako leto vzamem čas in naredim domače voščilnice. Te so mi vedno najlepše. Ne zdi se mi smiselno, da na hitro kupim že napisane voščilnice in jih pošljem. Če že pošiljam voščilnice, potem jih izdelam sama. Vsako leto dobim drugo idejo. Leta nazaj so voščilnice bile boj resne, sedj pa so bolj otroškega videza, ker so pri hiši otroci. Moram reči, da vedno, ko se pripravim, da bom izdelovala voščilnice, se zraven pridružijo otroci, tako nastanejo unikatne voščilnice, ki jih potem izberemo točno za določene osebe. 

Naše babice, dedki, tete in strici so zelo veseli voščilnic, še vedno je to za njih nekaj lepega. Naši otroci pa so veseli, ker so nekaj naredili sami. Pri voščilnicah nikoli ne težim, vedno otrokom pustim prosto domišljijo. Tako nastnejo res različne voščilnice, saj ima vsak otrok svojo domišljijo. 

Vzpodbujajmo otroke, da so kreativni, kajti vse manj je tega in otroci enostavno tega več ne znajo. Kreativnost pa je v življenju še kako pomembna. Naj bodo naše voščilnice barvite, posebne in predvsem unikatne. …

Marende so za marsikaterega dijaka, najljubši del dnevaMarende so za marsikaterega dijaka, najljubši del dneva

Ko sem bila jaz v šoli je čisto isto ko je bilo pred mano in tako kot je zdaj. Vsi otroci se najbolj veselijo marende, saj vedo, da imajo več kot pet minut zase. Vedno ko sem prišla v šolo sem imela pet minut časa, da se pripravim na uro. Potem je potekala ura in po tej uri sem imela pet minut odmora, kar je bilo ravno dovolj, da sem prišla iz ene učilnice v drugo. Nisem imela praktično nič od odmora. Prišla sem v novo učilnico in pripravila zvezke za tisti predmet, ki sem ga imela.

Po štirih urah, ti že rata vse skupaj malo bedno in komaj čakaš marendo. Potem pa je končno bilo konec četrte ure in čas za marende. Skupaj s prijateljicami sem se odpravila čez cesto v trgovino po en sendvič in nazaj do lokala, kjer smo lahko v miru pojedle sendvič in spile eno kavico.

Marende so za marsikaterega dijaka, najljubši del dneva

Marende so nam tudi najbolj ostale v spominu tudi zdaj, ko se kdaj pogovarjamo in obujamo spomine za nazaj. Največ se je zgodilo ravno v tem času marende. Veliko smo si imela za povedati, veliko se je zgodilo, velikokrat smo se tudi veliko učile ravno med marendo in še marsikaj, tudi rojstni dnevi.

Ko se pogovarjam z bratom, ki je pred kratkim končal srednjo šolo, je tudi on rekel, da se najbolj spomni ravno marende, saj se je takrat največ dogajalo. Imel si tistih štirideset minut zase in za svoje prijatelje in takrat se je marsikaj zgodilo, kar bo tudi njemu najbolj ostalo v spominu. Tistih pet minut med predmeti ni nič. Marenda je bila tista pika na i vsak dan. Najprej seveda je dejstvo, da si lačen, potem pa imaš še čas malo zapravljati čas s prijatelji, iti na kakšno pijačo ali kaj podobnega, potem pa nazaj na pouk še za kakšni dve ali tri ure.…