Sam se ukvarjam z jahanje konj že od malega. Ko sem bil še otrok, smo doma imeli tri odrasle konje. Ljubezen in skrb za te živali, ki mi jo je posredovala starša, me spremljata še danes. Prav zaradi teh priložnosti mi je jahanje konj postalo fascinantno že v mladih letih. Oče je bil prvi, ki me je učil jahanje konj ter mi to dejavnost predstavil kot disciplino, vadbo ravnotežja in trening celotnega telesa. Naučil me je tudi psihologije konja: kako imajo močan nagon za beg in kako hitro lahko zaznajo nevarnost. Jahanje konj je zanj pomenilo zaupanje, povezovanje s konjem in naravo, vadbo umirjenosti in odločnosti, velik poudarek pa je namenjal rutini treninga ter prednostim, ki jih takšna rutina prinese človeku.
Moj oče je imel povsem prav: jahanje je fizično zahtevno. Veliko ljudi misli, da konj opravi celotno delo, vendar ni temu tako. Vse je odvisno od jahača, njegovega značaja ter fizične pripravljenosti. Vsak, ki se je že preizkusil v jahanju, vam bo povedal, da je jahanje konj precej obremenjujoče za noge. Prav tako pri jahanju delujejo hrbtne in trebušne mišice ter ravnotežni sistem. Uspešno jahanje konj pa se ne konča pri fizični vzdržljivosti jahača, temveč se nadaljuje pri skrbi za konja, ki vključuje:
- pravilno hranjenje živali
- čiščenje hleva
- veterinarsko oskrbo
- nakup in pripravo ustrezne jahalne opreme
To nas pripelje do naslednje točke, saj je za jahanje konj potrebna ustrezna oprema. Sem sodijo sedlo, uzda, škornji, podlaga za sedlo ter zaščitna oprema jahača. Čeprav je jahanje trening in sprostitveni šport v enem, pri tem ne smemo pozabiti na varnost. Konji so velike in močne živali in, čeprav konja dobro poznamo, lahko ti postanejo nepredvidljivi, ko se soočijo z novimi situacijami. Zato je ključnega pomena, da se s konjem pravilno rokujemo, smo posebej previdni pri mladih konjih ter nenehno spremljamo telesno govorico živali.