Prijateljica je imela že več let majhno znamenje na rami, a ker je ni bolelo in ni povzročalo nobenih težav, mu tudi sama ni posvečala posebne pozornosti. Po poletju je vseeno opazila, da se je znamenje nekoliko povečalo in spremenilo barvo.
Njena hči jo je spodbudila, naj obišče dermatologa. Tam je dobila diagnozo, da je to kožni rak, ki je bil na srečo še v zgodnji fazi. Prav zaradi zgodnjega odkritja so ga lahko hitro odstranili, izkušnja pa jo je spodbudila k rednim preventivnim pregledom. Namreč, kožni rak je nenadzorovana rast nenormalnih kožnih celic, ki najpogosteje nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV sevanju. Vir je lahko sonce ali solarij. Poznamo več vrst: najpogostejši je bazalnocelični karcinom; pogosta sta tudi ploščatocelični karcinom in melanom, ki je sicer redkejši, a bolj nevaren. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja sta dolgotrajna izpostavljenost soncu in sončne opekline, zlasti v otroštvu. Bolj ogroženi so tisti, ki imajo svetlo polt in oči, ter tisti z večjim številom znamenj. Tveganje je lahko tudi dedno. V zgodnjih fazah kožni rak običajno ne povzroča bolečine. Pojavita se lahko srbečica ali krvavitev, lahko tudi razjeda, ki se ne celi. Zato je opazovanje ključnega pomena; velja pravilo ABCDE: A – asimetrija (ena polovica znamenja je drugačna od druge), B – robovi (border; nepravilni in nazobčani), C – barva (color; neenakomerna), D – premer (diameter; več kot 6 mm) in E – evolucija (hitra sprememba velikosti, oblike ali barve).
Prijateljica mi je povedala, da je ob katerikoli od teh sprememb nujen čimprejšnji obisk dermatologa.