Ko sem bila mlajša, so moji starši kupovali vedno stare avte, mi servis vozil enostavno nismo poznali. Vedno sem poslušala, a je to metanje denarja stran. Če se je naš avto pokvaril, smo poklicali domačega mehanika, ki je to rešil najceneje, kar se da. Potem pa sem spoznala mojega dragega moža. On je res človek, ki ga moraš iskati z lupo. On mi je pokazal, kaj je ljubezen, povedal mi je, da sem lepa in pametna. Ko tako razmišljam, ne morem verjeti, da mi je nekdo poslal takšnega človeka, ki mi nudi res vse.
Še danes se spominjam, da sem vozila staro petko. Moji starši so skrbeli zanjo, da je bila v voznem stanju, tudi takrat za njih ni obstajal servis vozil, ker so bili mnenja, da bi jih servis vozil stal več, kot pa je vredna petka sama. Tako je to bil moj prvi avto, ki so mi ga kupili starši. Drugi avto pa mi je že kupil moj mož. Nisem mogla verjeti, da se je tako hitro odločil, da mi je kupil čisto novi avto. Bila sem presrečna, kako lepo je skrbel zame. Že takrat pa mi je povedal, da bo vsako leto naredil redni servis vozil, tako bo skrbel, da bo avto vedno izpraven.
Kakšen občutek, ko se usede v novi avto, to je res nekaj lepega. Tisti, ki ni nikoli doživel, da bi se usedel v svoj novi avto, res zamuja prelepe občutke. Sama sem to doživela zaradi svojega moža in še danes vedno skrbi zame. Imam občutek, da sem pri njem prva jaz in šele potem on. Tako tudi on skrbi za servis vozil pri hiši. Imava dva avtomobila, enega ima on in drugega jaz. Njegov avto je bolj služben, moj pa bolj družinski. Srečna sem, da mi je moj mož prekrižal pot in da sva srečna skupaj.
